Navadno obrestovanje

NAVADNO OBRESTOVANJE

UVOD V FINANČNO MATEMATIKO

Navadno obrestovanje je ena izmed osnovnih metod za izračunavanje obresti v finančni matematiki. Gre za postopek, pri katerem se obresti obračunavajo samo na začetni vložek (glavnico) in ne na že nabrane obresti. Zaradi svoje preprostosti se uporablja pri krajših časovnih obdobjih in v situacijah, kjer se obresti ne kapitalizirajo.

OSNOVNA FORMULA

Če je:

• P začetna glavnica (vložek),
• r obrestna mera (izražena kot decimalno število na letni ravni),
• t čas v letih (lahko tudi del leta),
• I znesek obresti,

potem velja:

I = P * r * t

Skupni znesek po določenem času, torej vrednost vložka skupaj z obrestmi, označimo kot A, kjer:

A = P + I = P * (1 + r * t)

ENOTA ZA ČAS IN OBRESTNO MERO

Pomembno je, da sta čas t in obrestna mera r izražena v istih časovnih enotah. Če je obrestna mera letna, mora biti tudi t podan v letih. Za obdobja, krajša od leta, čas pretvorimo v del leta (npr. 3 mesece = 3/12 = 0,25 leta).

PRIMER IZRAČUNA

Vložimo 1.000 € po obrestni meri 5 % letno za 2 leti:

r = 0,05
t = 2
P = 1.000

I = 1.000 * 0,05 * 2 = 100 €

Skupna vrednost:
A = 1.000 + 100 = 1.100 €

POSEBNOSTI NAVADNEGA OBRESTOVANJA

• Obresti se ne prištevajo k glavnici pri nadaljnjih izračunih.
• Vsako obdobje se izračuna z istim začetnim vložkom.
• Metoda je linearna, ker obresti rastejo sorazmerno s časom.

PRIMER S KRAJŠIM OBDOBJEM

Vložimo 500 € za 3 mesece po 6 % letni obrestni meri:

r = 0,06
t = 3/12 = 0,25
I = 500 * 0,06 * 0,25 = 7,50 €
A = 500 + 7,50 = 507,50 €

ZAKLJUČEK

Navadno obrestovanje je temeljni model izračuna obresti, kjer se upošteva samo začetna glavna vsota. Zaradi svoje enostavne strukture je primeren za krajša časovna obdobja in situacije brez kapitalizacije. Je uvod v bolj kompleksne obrestne metode, kot je obrestno obrestovanje.